Število prispevkov : 477 Reputation : 3 Join date : 13/11/2012
Naslov sporočila: avla Sob Nov 17, 2012 7:26 am
avla
millenia park slytherin
Število prispevkov : 55 Reputation : 2 Join date : 15/05/2013
Naslov sporočila: Re: avla Sre Jun 12, 2013 9:24 pm
After all that we've been throughI know we're cool.
tagged: michail ♥
"michail!" je njen žvenketajoč glas zazvenel po dvorani, ko je zagledala visoko postavo fanta, s katerim sta se že od začetka, ko sta prišla na bradavičarko, izjemno ujela. sicer slednji, ki je prihajal iz durmstranga verjetno ni veliko vedel o njej, a že ob njuni prvi interakciji je vedela, da mu lahko zaupa - kar se je pri njej zgodilo le z redkimi, in z redkimi posamezniki je bila tako zelo sproščena, da se je s hitrejšimi koraki odpravila proti njem in jim skočila za vrat ter ga nežno stisnila v kratek objem, nato pa ga spustila in pogledala nekoliko navzgor, proti njegovim očem.
včasih je bilo to, da je bila tako zelo nizka prav resna nadloga, a to je ponavadi reševala z malce višjimi petkami, v katerih se je počutila naravnost izvrstno. a tokrat si je na noge nadela soperge, z mislijo, da si more malce spočiti noge od vse te večdnevne hoje v čevljih z visoko peto. z očmi je ošvrknila skupinico mimoidočih spolzgadovih študentk iz petega letnika, ki so jo gledale kakor, da bi ravnokar padla iz lune, ter jim le namenila brezbrižen nasmešek, nato pa svoj pogled vklenila v temnolasca pred seboj.
"so naše postelje kaj boljše od tistih na vašem gradu?" je vprašala z nasmeškom na obrazu, nato pa eno izmed svojih rok ovila ob njegovo ter ga nežno dregnila, tako, da sta se začela premikati izjemno počasi. "oh, kaj počneš tukaj? kam si namenjen? k novi snubiteljici?" je nekoliko mimogrede navrgla in mu nakratko pomežiknila "nič skrivanja pred mano, okej? bom postala ljubosumna..." nekoliko se je namrščila, seveda zaigrano in v nekaj sekindah po tem se ji je na ustnicah zopet pojavil tisti nasmešek, z namenom, da bi mu trdno dala vedeti, da se je le šalila. "ti je bradavičarka všeč? veš, moja mama in oče sta mene in mojo sestro želela vpisati na vašo šolo... si predstavljaš? lahko bi bila sošolca ampak..." za trenutek je utihnila in svoj pogled usmerila navzdol proti tlem "no, saj tudi bradavičarka ni tako zelo slaba..."
Število prispevkov : 83 Reputation : 7 Join date : 28/01/2013
Naslov sporočila: Re: avla Pon Jun 17, 2013 10:40 pm
millenia
ob glasu, ki je nenadoma zadel ob njegova ušesa, se je previdno - ter v upanju, da ga ne kliče tista pipuffovka, ki jo je zjutraj zapustil v enem izmed številnih skrivnih predorov - obrnil, ter z velikim olajšanjem ugotovil, da gre le za millenio. nizko azijsko dekle, ki se je zdaj s hitrimi koraki namenilo proti njemu, je bilo eno izmed tistih redkih ljudi, ki jim je michail dejansko zaupal. kar je bilo nenavadno že samo po sebi, celotno stvar pa je še začinilo dejstvo, da jo je poznal relativno kratek čas in je bil z njo kljub temu veliko bolj sproščen kot z večino ljudi, ki so ga obkrožali že vse življenje. "millenia." ustnice je uvihal v kratek nasmešek, objem pa ji je vrnil tako da je desnico za nekaj kratkih trenutkov položil na njen hrbet. pri tem je s kotičkom očesa opazil, kako ju je nekaj ljudi debelo pogledalo, kar ga je v bistvu kar rahlo zabavalo. seveda mu je bilo jasno, da je bila večina pogledov namenjena millenii. njega je bilo navsezadnje vedno možno zalotiti v družbi takšnih ali drugačnih deklet, ki so se večinoma z velikim veseljem obešale po njem. ona, po drugi strani pa je bila bolj - kakor bi lahko rekli - 'hladne' sorte, zaradi česar je bilo njeno trenutno obnašanje še bolj v nebo vpijoče.
"ne bi vedel." je z nasmeškom na ustnicah odgovoril na njeno prvo vprašanje. durmstrangovci niso spali na gradu, temveč na ladji, kjer so bile postelje po pravici povedano še precej bolj neudobne kot na njihovem gradu. v tistem je millenia svojo roko ovila okoli njegove in nenadoma sta se začela premikati resnično počasi. tudi tega je bil vajen s strani številnih deklet, vendar pa je bil občutek tokrat kljub temu nekoliko drugačen. ob njenem naslednjem poizvedovanju je kotičke ustnic uvihal v pomenljiv nasmešek. "neka gryfondomovka - če se pravilno spomnim - mi je obljubila da mi bo na kratko razkazala grad. in ne, zadnjič ko sem preveril še ni bila moja snubiteljica. razen seveda če sem jo narobe razumel, kar je v bistvu precej verjetno." svoje besede je pospremil s pol nasmeškom, s čemer je millenii - vsaj tako je upal - dal vedeti, da je bil zadnji stavek le šala. "nobenega skrivanja." se je strinjal z njeno naslednjo pripombo. "vsekakor ne bi želel imeti na vesti usode ubogega dekleta, ki bi bilo tako neumno da bi te naredilo ljubosumno." tokrat je on njo rahlo dregnil pod rebra, svoje dejanje pa pospremil z nekoliko nagajivim nasmeškom. "rekel bi, da tu precej bolje skrbijo za učence kot na naši šoli, ampak kljub temu ne bi menjal - če lahko verjameš." ob njenih naslednjih besedah pa se je le kratko nasmehnil. "to bi bilo vsekakor zanimivo."
po 150 letih se je ministrstvo končno odločilo, da je čas za ponoven poizkus oživitve prireditve imenovane trišolski turnir. organizatorji so se maksimalno potrudili pri sestavitvi nalog, največji poudarek pa so seveda namenili varnosti tekmovalcev. vendar pa se je prav kmalu izkazalo da to nikakor ni bil njihov največji problem, nekdo se je trišolski turnir namreč odločil izkoristiti za svoje temačne načrte in bradavičarko je prav kmalu potegnilo v krog številnih tragedij ter panike.
