| | | kupe št. 7 |  |
| | | Avtor | Sporočilo |
|---|
THE RULER
admin
Število prispevkov : 477
Reputation : 3
Join date : 13/11/2012
| | Naslov sporočila: kupe št. 7 Pon Jan 28, 2013 2:51 am | |
| | |
| | | | daniel bärwald
gryffindor
Število prispevkov : 69
Reputation : 0
Join date : 15/06/2013
Kraj : under your bed
| | Naslov sporočila: Re: kupe št. 7 Sob Jun 15, 2013 7:42 am | |
| ~for the amazing dorothé~ zakaj mora vedno povsod prispeti zadnji trenutek? v mislih je samega sebe preklel, ko je odpiral vrata in vedno znova naletel na nabito polne kupeje. z ogromnim, težkim zabojem v rokah in potovalko obešeno čez rame se je le s težavo pomikal po nabito polnem vlaku. ko je dosegel sedmi kupe se mu je nasmehnila sreča. razen torbice in plašča, ki sta ležala malomarno vržena čez eno vrsto sedežev je bil kupe prazen. daniel je svoje stvari odložil na drugo stran in se nasmehnil. ne samo, da se mu ne bo treba vso vožnjo stiskati in deliti klopi še z dvema učencema, pot bo preživel ob družbi dekleta. bonus! z nekaj minut so se vrata kupeja odprla in skoznje je stopila postavna rjavolaska. " pozdravljena!" se je daniel samozavestno nasmehnil in vstal, da bi se dekletu predstavil, a mu je nasmeh takoj zbledel z obraza, ko je ugotovil, da dekle dobro pozna. predobro. nekaj časa se je v mislih tudil s pravilno izgovorjavo vendar je obupal. " dorothé?" je vprašal njegov zmeden izraz se je kmalu spremenil v izraz panike. nihče na svetu si ne želi znova videti deklet, s katerimi je preživel le eno noč in jih potem zapustil, še mnogo huje pa je, če je to dekle dorothé. po pravici povedano se je je bal in najbrž upravičeno. nekaj trenutkov sta oba samo stala v neprijetni tišini, oba preponosna, da bi pobrala stvari in preprosto odšla, kljub temu, da bi s tem drug drugemu in vsak sebi prihranila goro neprijetnosti. v tistem trenutku je vlak nenadoma speljal in paru je spodneslo tla pod nogami, da sta z vso silo treščila daniel v dorothé, dorothé pa v zid. " deja vu," se je zasmejal daniel, ko je plosko ležal na dorothé, a se je hitro pobral in tudi njej pomagal na noge. pogled v njenih očeh je jasno nakazoval, da ji ni do šale, vendar pa je sedmošolca situacija vedno bolj zabavala. dokler kdo na dan ne privleče tiste opite noči je pravzaprav vse v redu. misli so mu avtomatsko ušle k večeru, ko sta se prvič srečala; divja zabava, preveč alkohola, ki so ga natakarji mešali bog ve in osamljeno dekle. popolna kombinacija. toda ne glede na vse, dorothé katero je takrat spoznal ni bila čisto nič podobna dekltu ob katerem se je naslednje jutro zbudil. krivil je vodko. vendar to ni njegovega trenutnega položaja. bil je zaprt v kletki z levinjo, ki komaj čaka, da ga raztrga na koščke. napetost v zraku je bilo moč rezati z nožem. " boš?" je vprašal in francozinji ponudil vrečko čokoladnih bombonov.
Nazadnje urejal/a daniel bärwald Ned Jun 16, 2013 7:46 am; skupaj popravljeno 7 krat | |
| | | | dorothé leroy
beauxbatons
Število prispevkov : 16
Reputation : 0
Join date : 08/05/2013
| | Naslov sporočila: Re: kupe št. 7 Sob Jun 15, 2013 8:07 am | |
| daniel !
ko je tako izvedela, da ne bo odšla na svojo šolo v franciji, se je le namrdnila in se s starši malce skregala o vsej stvari. namreč, naj bi se odpeljala z vlakom na učence bradavičarke, kar jo je še bolj potrlo. ''prekleto, saj nista resna!'' je vpila na vožnji proti londonskemu vlaku, kjer je kasneje izginila zaradi stene, ki ji je odprla nov svet. ozrla se je okoli sebe, kasneje pa zagledala mnoge obraze, ki so jo bolj čudno gledali. lahko je slišala, kako so prišepetavali, kdo za vraga naj bi bila, a je vzravnano, pokončno in važno, z močnim miganjem bokov odhajala naprej. imela je dvignjeno glavo, v snežno beli obleki za povrh pa je izgledala kot princeska. ah ne, kraljična! snela si je bele rokavice in se sprehodila po vlaku, da bi našla prazen kupe, a je izgledalo, da je bila za svoje pojme malce prepozna, da bi našla željenega, praznega. a je lahko našla le enega, ki je bil prazen. hitro je odložila torbo in rožnat plašč, kasneje pa se odpravila naokoli, da bi govorila z voznikom. med tem si je pridno ravnala lase, da ji je figa na glavi stala popolnoma vzporedno z oblačili, ter da ni iz nje visel kakšen las. po pogovoru se je sprehodila nazaj do kupeja, saj jo je nekaj časa skrbelo, da ji ne bi kdo vzel dragocenih stvari, popolnoma francoskih. ko je zagledala fanta, ki je bil nihče drug, kot daniel, ni mogla verjeti. ''aha.'' mu je odvrnila v pozdrav in stala pokončno. ''da, daniel. izgledam kako drugače, z izjemo, da sem še lepša kot ponavadi?'' poravnala si je pričesko, v naslednjem trenutku pa fanta gledala pred seboj. zavila je z očmi, in ga primila za roko, da ji je pomagal vstati. kmalu se je vsedla na svojo stran in prekrižala noge, ter resno zavrnila bonbone. ''naj te bo sram. za fanta, no lahko bi rekli moškega, ti bonboni niso niti malo primerni. se ne zavedaš, da to jedo otroci?'' namrdnila se je, ter pogledala skozi okno. čudovito. morala je na vlak, namesto v čudovito kočijo. za povrh pa se je tukaj prikazal človek s čokoladnimi bonboni. res ni lepšega. ''in sploh, se to ne spodobi za moškega, ki je imel karkoli v zvezi s spolnostjo.'' takoj je namignila na večer, saj je hotela, da se počuti krivega. no, saj je sama skoraj vse skupaj začela, a vseeno. ni hotela kriviti sebe. čeprav je morala priznati, da je bil tip dober. ''in, kako gre v življenju? stavim, da gniješ v družbi žensk, če ne mlajših deklet.'' ga je naprej zbadala, brez da bi ga pogledala za smacato sekundo. | |
| | | | daniel bärwald
gryffindor
Število prispevkov : 69
Reputation : 0
Join date : 15/06/2013
Kraj : under your bed
| | Naslov sporočila: Re: kupe št. 7 Sob Jun 15, 2013 8:27 pm | |
| ~for the amazing dorothé~ dorothé se očitno prav zares ni spremenila. začenši z njeno vedno do popolnosti urejeno frizuro, oblekami iz prejšnjega stoletja in tistimi prodornimi očmi, za katere se je zdelo, da gledajo skozi osebo, je bila zrcalna slika tistega snobovskega dekleta, ki ga je spoznal pred dobrim letom. še naličila se je po istem kopitu. "ne, samo še bolj zagledana vase," je prijazno odgovoril in se nasmehnil. če česa ni prenesel so to samovšečni ljudje, najbolj pa ga je motilo dejstvo, da nima nobenega razloga za svoje obnašanje. nič več ni dosegla v življenju kot on. ampak v skupnem seštevku je bil daniel zelo zadovoljen z njenim odzivom, ponavadi se dekleta niso odzvala tako medlo. pravzaprav je denial prav od nje pričakoval kričanje in panične napade in ni si mogel pomagati, da ne bi na trnih pričakoval, kdaj po rjavolaska izbruhnila in nanj odložila ne le stvari povezani z njim, temveč vse svoje težave. tako je vsaj po navadi šlo. "to je bizarno! kdo postavlja starostne omejitve na bombone?" se je glasno zasmejal. kakšne ideje ima ta ženska! vzel je en bombon, ga vrgel visoko v zrak in ga nato ujel. provokativno se ji je nasmehnil in nato stegnil noge, da jih je naslonil na stol ob njej. zdaj ji je najbrž šel že pošteno na živce. "veš, še nikoli nisem srečal ženske, ki prezira čokolado," ji je zaupal. ob njeni naslednji opazki je danielov širok nasmeh zamrl in ozračje v prostoru se je spremenilo. seveda, morala je začeti s to temo! daniel je vedel, da je bil pogovor, ki bo sledil neizbežen, navsezadnje sta praktično ujeta tukaj za nekaj ur, vendar ni pričakoval, da bo dovolila, da je zasuka tako hitro. navsezadnje je na nitki njen ponos, ne njegov. vendar pa je dosegla cilj in s svojimi besedami mu je vzbudila slabo vest. "čokolada je afrodizijak, zato je po moje čisto primerna." je tiho dodal, s pogledom, ki je bil zdaj usmerjen v njegovo naročje in se šarmantno nasmehnil. "pravzaprav, po tebi nisem imel nobene. dorothé, pomeniš mi vse!" je odgovoril sarkastično in zavil z očmi. le kaj si ta ženska misli? kako lahko sodi o njegovem življenju, ko pa niti svojega nima urejenega? "kaj pa tvoje življenje?" je v trenutku usekal nazaj. "sem še vedno tvoje najdaljše razmerje ali si našle koga, ki te je lahko prenaša?" saj dorothé pravzaprav ni bila tako grozna, imela je kopico krasnih karakternih lastnosti, da o njenem videzu sploh ne govorimo in danielu je bila v bistvu bolj podobna kot je to pripravljen priznati, ampak nekaj je bilo na njej, nekaj tako hladnega, mogoče tiste oči, ko so človeka ves čas prebadale s pogledom, da ga je preprosto odbijalo. opazil je, da je njen pogled še zmeraj uperjen v oknu in, da že celo pot brezizrazno opazuje pokrajino zunaj, njemu pa ni namenila niti enega samega pogleda. to si je najbrž zaslužil. "oh, skoraj bi pozabil! le kaj razvajena princeska dela tukaj? te ni mogel očka spraviti na akademijo na bolj human način, da si mogla sesti na vlak z ostalimi smrtniki?" je še hladno dodal, posmeh jasen v njegovem glasu in očeh. zdaj je, tako kot ona aktivno iskal načine, da jo prizadene. imela je možnost, da preprosto odide že v trenutku, ko ga je prepoznala in, če bo moral on celo naslednjo uro obžalovati in trpeti, bo morala tudi ona. pogled mu je nehote ušel k njenemu globokemu dekolteju in nezavedno se je nasmehnil. škoda, da sta si tako zgodaj skočila v lase. ta vožnja bi bila lahko precej zanimiva. | |
| | | | dorothé leroy
beauxbatons
Število prispevkov : 16
Reputation : 0
Join date : 08/05/2013
| | Naslov sporočila: Re: kupe št. 7 Ned Jun 16, 2013 8:55 am | |
|
daniel !
prezirala ga je. sovražila ga je. vrnila mu bo. to je bil njen rek ob njegovi družbi. ''ZAGLEDANA VASE?! kaj naj bi to pomenilo?'' vedela je, da jo je usekala popolnoma mimo, saj je hotela igrati 'i don't care' dekle, vendar ji tokrat ni uspelo. v mislih je premlevala, s čim naj vse popravi, ob enem pa je nase preklinjala kot star pijan moški. res spodobno za dekle iz višjega sloja, kajne? ''izgleda da ti ne.'' je rekla še tišje, vendar je bila napeta od občutka po kričanju in jezi. oh ja, ta jih bo danes še dobil. ''morda si jo pred dobrim letom in ta ženska sedaj sedi pred teboj!'' ni si mogla pomagati, da ne bi besede ženska izgovorila bolj glasno, s težkim tonom glasu, ki je oddajal negativno energijo. ''oh, kako dober sarkazem. če temu lahko rečemo to. ah ne, še bolje.. igran sarkazem. sem ti že kdaj povedala, da si slab igralec, daniel?'' tedaj ga je pogledala. njene oči so bile hladne kot vedno ob njegovi družbi, obraz pa neizrazen. ''merde, kaj pa moje življenje briga tebe? vprašanje je, če sem jaz tvoja najdaljša zveza - bila - ali si našel novo, ki te ima za svojo igračko?'' počakala je trenutek. ''...ne.'' je namesto njega odgovorila in svoj plašč poravnala. ''kaj pa ti o mojem očetu? no, sicer sem ti prišla delati družbo, kaj pa drugega. saj veš, da moje igračke ne bi pustila na cedilu.'' zavila je z očmi in se kasneje sarkastično nasmehnila. no, če je to bil nasmeh. njegov pogled je švignil k njej, sama pa se je negotovo namrdnila, vstala in pogledala skozi okno. ''kako dolgo se vozimo na to prekleto šolo?''
| |
| | | | daniel bärwald
gryffindor
Število prispevkov : 69
Reputation : 0
Join date : 15/06/2013
Kraj : under your bed
| | Naslov sporočila: Re: kupe št. 7 Tor Jun 18, 2013 8:08 am | |
| ~for the amazing dorothé~ sedmošolec si ni mogel pomagati in od ušesa do ušesa se mu je zarisal širok nasmeh, ko je spoznal, da je dorothé skoraj na robu. " koliko jasnejši sem sploh lahko? samovšečna si, dorothé. se sploh poslušaš? namesto, da bi pozdravila, si me vprašala ali nisi videti bolje kot včasih?" je rekel daniel in mirno opazoval njeno reakcijo. " nič čudnega, da nihče ne zdrži ob tebi," je še dodal zbadljivo. " nazadnje, ko sem preveril, tudi ti nisi pristojna za to nalogo," je mirno odvrnil. ni se pustil motiti in še naprej je bonbone enega za drugim metal v usta. znova si ni mogel pomagati, da se ne bi nasmejal. " ko sva se midva spoznala, ni bilo dosti pogovarjanja, sploh pa ne o čokoladi." dorothé se je zdaj na vso moč trudila, da bi ga prizadela, da bi našla njegovo šibko točko. toda kako le? saj se par v resnici sploh ni poznal, daniel je komaj poznal njen priimek, dvomil je tudi, da si je ona zapomnila njegovega. " preprosto ne veš, kako bi mi prišla do živega, kaj?" jo je vprašal z brezbrižnim nasmehom. " mogoče bi se lahko bolje spoznala! si za kak prijeten klepet?" je vprašal z narejenim veselim glasom, čeprav nikakor ni nameraval z njo govoriti več, kot bi bilo potrebno. v tistem kupeju je umiral in komaj je čakal, da se neprijetna vožnja konča. " saj me pravzaprav ne! mi je žal, da sem vprašal!" je vzrojil. " veš kakšna je razlika med name? jaz se vsaj ne pretvarjam, da moje življenje ni zanič!" zmajal je z glavo in sedel nazaj na sedež, iz katerega je prej, v navalu besa skočil. ob njenih naslednjih besedah pa je bil prejšnji prepir pozabljen. " veš, če hočeš se lahko tudi igrava." takoj, ko je besede izrekel, je vedel da je prestopil mejo in s tesno zaprtimi očmi je čakal na naslednjo poplavo besed. | |
| | | | dorothé leroy
beauxbatons
Število prispevkov : 16
Reputation : 0
Join date : 08/05/2013
| | Naslov sporočila: Re: kupe št. 7 Pet Jun 21, 2013 1:17 am | |
|
daniel !
z odprtimi usti je poslušala pretirane besede fanta iz druge šole. saj se je hecal, kajne? ''samovšečna. ne bi rekla. morda si to ti.'' počakala je nekaj trenutkov in nadaljevala: ''hm, saj res, ko pa sem najbolj priljubljena na napi šoli. tista na samem vrhu.'' mu je zasikala v obraz in razprla oči široko, kolikor je zmogla. ''moj karakter sodi prav na šolo beauxbatons, toliko o tem.'' govorila je glasno, da bi zvenela bolj vražje. kakorkoli že, še vedno ni mogla verjeti, da si je upal govoriti kaj takega. ''bomo videli, kdo je pristojen za to nalogo.'' zavila je z očmi. odločila se je, da ga bo le preslišala in si zaželela varno pot na bradavičarko ob nekem temnolasemu fantu, preveč vzvišenemu in niti malo prefinjenemu. bog, je sovražila ljudi, ki niso bili iz njene šole. ''zakaj neki bi se spoznala? dovolj je, da vem tvoje ime, da hodiš na bradavičarko in sediš tukaj ter mi uničujem mir.'' namrdnila se je in umaknila plašč, torbo in rokavice, ko je skočil. ''če ne izgineš iz tega kupeja v minuti in pol, se samo pazi, daniel kakor koli se že pišeš.'' če je on vstal, zakaj ne bi še sama?
''in zakaj neki si potem vprašal če te ne zanima?'' hladno ga je pogledala, ozračje v kupeju pa je postajalo vedno polj negativno in tesno, vendar se je dorothé vse skupaj zdelo zabavno, a je imela trenutke vzburjenja, da je morala kričati. ''ko pa pravi, da je moje življenje zanič?! želiš, da ti povem, kdo sem, da prihajam iz bogate družine, ki se kopa v denarju?'' zagrnila je zaveso vrat kupeja, prav tako je zagrnila okno, da sta obstala v skorajšnji temi. seveda tega ni naredila sama, temveč z dvema zamahoma z rokami vse uredila. ''seveda, dajva se igrati. kdo začne? ah, saj res, bom kar jaz.'' mu je zatežila s težkimi besedami, ga močno potisnila in slišala rahel pok. ''je zabavno, ha?'' v trenutku se je usedla, ko je slišala korake pred kupejem. odgrnila je zavese in se nasmehnila. ''imaš dovolj?'' vedela je, da je pretiravala, a si nikakor ni mogla pomagati.
''bi lahko imela malce mira zase? ali pa vsaj, da bi pogovor tekel brez ene grde besede, če nimaš namena oditi.'' še vedno ni odnehala, a se je nekako prepričala, da bo tako bolje za njo.
| |
| | | | daniel bärwald
gryffindor
Število prispevkov : 69
Reputation : 0
Join date : 15/06/2013
Kraj : under your bed
| | Naslov sporočila: Re: kupe št. 7 Pon Jun 24, 2013 11:49 pm | |
| ~for the amazing dorothé~ s širokim, skorajda zlobnim nasmehom je spremljal dorotheine, vedno bolj burne odzive, medtem ko je sam le sedel njej nasproti in vsake toliko časa vskočil s pripombo, ki je dekle le še bolj razbesnela. " veš, včasih mi ni jasno, kako si se prebila do šestega letnika! vsak tvoj stavek nasprotuje drugemu! zberi se že!" je odgovoril na njeno besnenje. ustnice je spet ukrivil v lahen nasmešek. oči so mu zasijale, ko je pogovor nanesel na šole, kajti- vsaj po danielovem mnenju- bradavičarka vsako drugo šolo prekaša na celi črti. " beauxbatons? saj ne misliš, da kdo na to šolo hodi, ker tako želi?" je zlobno odvrnil. odločil se je, da bo njen komentar o priljubljenosti ignoriral, popularnost je bila zanj vedno nekaj relativnega in o tem ni maral razpravljati. " šola obstaja samo zato, da lahko tisti čarovniki, ki niso imeli dovolj sreče in se niso rodila v okolici londona dobijo izobrazbo," še vedno ni odnehal. sicer ni nikoli bil eden izmed tistih tepcev, ki jim je šola kot drugi dom in jo ljubijo z vsem srcem, a se je zdaj z lahkoto vživel v enega izmed njih. v odgovor na njeno naveličano pripombo o bombonih- oh bog, saj nista še vedno pri tej temi!?- je le naveličano zavil z očmi- kot ona- in ni odgovoril. " tudi prav," je leno odgovoril na mrzel tuš, ki ga je pravkar prejel, vendar še ni bil poražen. " če te moja bližina tako moti, se lahko svobodno odstraniš iz tega kupeja," je predlagal. " vendar pred letom dni nisi imela nič proti," jo je še zbodel, s širok nasmehom. " v minuti in pol?" se je zasmejal in po evropsko prhnil. " tega ne boš kmalu dočakala, ljubica." po kratkem premoru je še dodal: " in pišem se bärwald." ko ga je postavila pred dejstvo se je za trenutek zamislil, vendar se je hitro spet znašel. " kaj ni ta vožnja prenapolnjena z nesmiselnimi vprašanji?" je vprašal in namigoval na gorečo razpravo o čokoladnih bonbonih. za trenutek se mu je zazdelo, da se dorothe na momente zabavo, tako kot on. a že v naslednjem trenutku je spet vpila nanj. " še nisi slišala, da denar ne kupi sreče? kaj ti to pomaga, če te nihče ne mara?!" je besno odgovoril .nenadoma je začutil rjavolaskine dlani na svojih ramenih, že v naslednjem trenutku pa je s hrbtom zletel v steno kupeja. bolečina se je razširila po njegovi desni roki, a ni niti pisnil. ne bo ji dal zadovoljstva. vzravnal se je v sedežu in se prisiljeno nasmehnil. " popolnoma zmešana si," ji je očital s stisnjenimi zobmi. " dokler nisi spregovoril je bilo vse tiho," je odvrnil, njegov pogled je ostal prikovan na njej. punca očitno ni vedela, kdaj nehati. bila sta si precej bolj podobna, kot se je zdelo na prvi pogled. | |
| | | | Sponsored content
| | Naslov sporočila: Re: kupe št. 7 | |
| |
| | | | | | kupe št. 7 | |
|
Similar topics | |
|
| | Permissions in this forum: | Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
| |
| |
| po 150 letih se je ministrstvo končno odločilo, da je čas za ponoven poizkus oživitve prireditve imenovane trišolski turnir. organizatorji so se maksimalno potrudili pri sestavitvi nalog, največji poudarek pa so seveda namenili varnosti tekmovalcev. vendar pa se je prav kmalu izkazalo da to nikakor ni bil njihov največji problem, nekdo se je trišolski turnir namreč odločil izkoristiti za svoje temačne načrte in bradavičarko je prav kmalu potegnilo v krog številnih tragedij ter panike. |
SEPTEMBER
delno oblačno, 25°C |
|
 the ruler
rumplestinskin |
slytherin; 0
gryffindor; 0
hufflepuff; 0
drznvraan; 0 |
|
