učilnica spreminjanja oblike

Učitelji vedo zagreniti življenje, to je splošno znano. Zelo radi to naredijo z veliko naloge, dodatnim delom, še posebej zlobnim ter zaj****** spraševanjem, priporom, zniževanju ocene, strogosti pri ocenjevanju esejev..... no to pri Lucii ni delovalo. Zakaj? Ker proti nalogam ni imela nič proti, dodatno delo je naredila kot bi mignil s prstom, znala je vse, pripor je odsedela ali pa se ni prikazala, če bi zniževali oceno bi imeli težave z ravnateljem, eseji pa so bili perfektni. Ni bilo šanse. Kaj pa je danes naredila, da so jo postrani gledali? Hja no, pod plaščem je imela zelo provokativno majico s samo kratkimi hlačami ter črnimi petami. In potem, kako jo kaznovati? Saj po šoli vendar ne more propagirati drog. No odgovor je bil, mentorstvo. Dodelili so ji nekaj največjih bedakov iz letnika. Morala jim je pomagati pri spreminjanju oblike. No, ta pomoč je bolj tako-tako. Večino časa preživi pri vaji novih urokov ali zrenju skozi oknu, ali pa zmerjanju in poniževanju 'učencev'. Verjetno niso uživali tako kot ona. 
Čez eno uro je končno nastopil čas, da idioti odidejo ter jo pustijo samo. Iz čopa je razpustila lase ter jih zadovoljno zmršila(gif). Dela je za danes konec. Naloge ni bilo, za učiti pa tudi ne. Nikomur ni imela za pisati ali kaj podobnega, zato se je zleknila na okensko polico ter ignorirala tisti občutek razžiranja želodca, ki ga je obenem ljubila in sovražila. V trenutku, ko si je zaželela, da je nihče ne bi zmotil, so se odprla vrata. Res krasno je pomislila, odprla oči ter se obrnila, da bi se soočila s prišlekom.   

@tagged to lucia kasedya nocturna

Natalie je bila v očilnici Obrambe pred mračnimi silami. Zdolgočaseno je sedela na lesenem stolu in si pri tem okoli prsta vrtela pramen svetlih las. Buljila je v nepopisan pergamentni list in snežno belo pero. Danes ni imela namena sodelovati. Vedelo se je, da Natalie ni bila pristaš teoretičnega dela pouka, raje je dejansko kaj naredila, raje je imela praktični del pouka, ko je poprijela palico v roke. To je bil eden izmed najbolj božanskih občutkov - čarati in pri tem delati vse mogoče čarovnije, ki se ti zljubijo. In kot da bi profesor bral njene misli, je učence pozval, naj vstanejo s stolov in se dodobra pretegnejo, saj jih čaka naporno delo. Mize je s pomočjo čarovnije odstranil v kot, tako da je na sredi učilnice sedaj zevala ogromna praznina. Natalie je z navdušenjem pograbila svojo trideset centimetrsko palico in nestrpno pričakovala današnjo lekcijo. Očitno je bilo, da bodo danes priklicovali varuha in Natalie je bila nad tem naravnost navdušena. Zamahnila je s palico, ter zaklicala: "Expecto patronum!" Iz palice se je razširila le šibka meglica in Nat je bila nad sabo zelo razočarana. O, saj res, v zavest si moram priklicati najljubši spomin! Kako sem lahko to pozabila? Bila je jezna nase, zato je zmajala z glavo, se ponovno zbrala in pričela z razmišljanjem. V naslednjem trenutku je točno vedela, kateri je njen najljubši spomin - ko je prvič prišla na Bradavičarko in ko je prvič nekaj pričarala. Znova je zaklicala isti urok in kmalu se je iz palice izvil popoln primerek varuha. Oddajal je posebno svetlobo in bil srebrno - bele barve, v obliki feniksa. Mlademu dekletu se je na obrazu pririsal nasmešek in po koncu ure je zadovoljno zapustila učilnico.

A njeno zadovoljstvo ni dolgo trajalo, saj jo je na hodniku ujela gruča učencev iz Spolzgada. "Misliš, da si najboljša? Misliš, da vse veš? Samo ena ničvrednica več si. Gryfondomka." so zasikali nanjo in zadnjo besedo - gryfondomka - izgovorili v skrajno žaljivem tonu. "Očitno že več vem od vas, ki se tule nekaj postavljate za brezveze. Nimate nobenega boljšega dela?" jim je odvrnila in v naslednjem trenutku že zapustila mrzel hodnik.Postala je nejevoljna in razdražena, zato se je nameravala odmakniti v prazno učilnico Spreminjanja oblike. A učilnica ni bila tako prazna, kot bi si Natalie sama želela, saj je v njej že bila svetlolaska po imenu Lucia. Nejevoljno se je namrdnila, ampak kljub temu v učilnico vstopila. "Krasno, zares krasno! Še ena spolzgadovka in nihče drug, kot slavna Lucia." je zanergala in se počila na eno izmed klopi. "No, da slišim tvoje nadvse sarkastične opazke, danes sem jih zares zelo željna." je še dejala, ter pomignila s palico, ki jo je še vedno stiskala v dlani, in iz nje se je vsula jata vrabcev.

Ko se je obrnila in prepoznala osebo, se je namrdnila. Nič lepšega, kot tečna Gryfondomovka po napornem dnevu. Prekrasno. Seveda, vedno dobi najhujšo različico. "Slavna? No, če smo iskreni tukaj res ni velike konkurence." Ji je sladko povedala. Pravzaprav malce presladko. Z drugo besedo: posmehovanje. Ni pokazala, da jo je s temi besedami v bistvu prizadela. Lucia je vedela, da ni priljubljena pa tudi mnenja da je lepa, ali da ima čedno postavo ni imela. In to je le zbilo njeno samozavest. Ampak ne bo pokazala bolečine. Raje bo zabrusila nazaj nekaj nesramnega, ter si nadela zloben nasmešek, ki je bil že tako pogosto uporabljen, da skoraj ni zapustil njenega obraza in je bil del vsakdana. Skoraj že njen drugi jaz. Zaigrala je presenečenje, z preprostim dvigom obrvi. "Jaz? Sarkastična? Nikoli. Dragica, morda si me zamenjala s katero drugo svetlolaso Splozgadovko, jaz sarkastična zagotovo nisem. bolj bi se mi podalo prijazna, pripravljena pomagati...." Ustavila se je. "Če si človek to zasluži." Kmalu pa je spregovorila z opazno ostrejšim in hladnejšim glasom. "Ali pa imaš prav. Morda sem hladna prasica, ki je življenja drugih sploh ne zanimajo. Ker pa spoštujem človekovo pravico do lastnega mnenja, si lahko sama izbereš svojo razlago." Še enkrat se je ustavila, da bi poudarila stavek. "Ali pa izbereš oboje." Potem pa se je na njene ustnice spet naselil tisti nevaren in zloben nasmeh, ki so ga vsi vajeni. Spolzela je z okenske police ter se usedla na mizo ter prekrižala noge. Še vedno se ji je smehljala. "Predsodki so zanimiva stvar, veš." Je začela eno izmed svojih tem, ki jih je tako rada odpirala. Ne, da bi jo kdo sploh razumel, seveda. 

@tagged to lucia kasedya nocturna

Danes zares ni bil dan in ko ji je vse šlo narobe je Natalie bila pač - kako bi temu lahko rekli - tečna, še dodatno bolj jezikava, kot je bila vsak dan. Zagotovo ni bilo dobro, da sta se s spolzgadovko znašli v istem prostoru. premerila jo je od glave do pet, ter se ji posmehnila. navadno ni delala razlik med ljudmi, ampak bog, kako je bila danes slabe volje in bog,  kako ji je v tem trenutku šla lucia na živce. "No, seveda sem z besedo slavna mislila kot slavna zaradi drugih stvari. Saj me razumeš kajne ljubica?" ji je odvrnila ter se ji nazaj sladko nasmehnila. Tole igro bi lahko vedno znova in znova igrala. zapletla si je prste v pramen svetlih las, ter si jih začela vrteti okoli prsta. posmehljivo jo je premerila, nato pa nenadoma skomignila z rameni. "si končala s svojim monologom? namreč, nobenemu od prisotnih ni mar, kaj si misliš." ji je zopet posmehljivo dejala. zavila je z očmi, ter stopila globlje v učilnico.

"dragica, sama si se oklicala za prasico, jaz te besede niti omenila nisem. ampak če zares tako meniš o sebi, ti ne bom oporekala." ji je nato zamrmrala ter se delala, kako zanimiva je klop na drugi strani učilnice, da bi svetlolaski dala vedeti, da jo prav en drek zanima, kaj ji ima za povedati. a nato se je lucia na njeno veliko žalost znova oglasila in natalie ne bi bila natalie, če na to stvar ne bi komentirala. "se strinjam, da so predsodki zanimiva stvar, ne izključujejo pa dejstev." ji je dejala, ko se je zopet obrnila k njej, ter ji zopet podarila bleščeč nasmeh.