spolzgadovsko omizje

pojedina na začetku šolskega leta jo je vedno navdala z nekoliko nelagodnim občutkom. v bistvu se je počutila približno kot bi vstopila v veliko temno stavbo z velikim napisom; dobrodošla nazaj v peklu, na vratih. pa ne, da bi bile njene šolske izkušnje tako zelo mučne ali kaj podobnega, samo... prvo polovico dni se je pošteno dolgočasila, drugo pa porabila za hrepenenje po življenju ki so ga imeli njeni sošolci - česar si zaradi svoje neizmerne trme še vedno ni dokončno priznala. in letos je bila celotna situacija še nekoliko bolj zakomplicirana. na bradavičarki se bo namreč odvijal trišolski turnir in vsak čas bodo v dvorano vstopili učenci iz beauxbatonsa in durmstranga - oziroma natančneje; njene stare šole. tam je sicer obiskovala le prvi in drugi letnik pri čemer je močno pazila da ni vzbujala prevelike pozornosti, kar je seveda nekoliko povečalo njene možnosti. na žalost je kljub temu še vedno obstajala nevarnost, da jo bo kdo prepoznal. in kaj bo potem? bo čista logika premagala sumničenja ali pa se bo zgodilo ravno obratno? v vsakem primeru je victoria nameravala med seboj ter durmstrangovskimi učenci držati veeeelllliiiikkkooooo razdaljo. začela bi že v tem trenutku, vendar to na žalost ni bilo mogoče. vsi so se morali namreč obvezno udeležiti velike pojedine, kar je vključevalo tudi celoten zbor šol v gostih. in da bi bila celotna zadeva še hujša je durmstrang sedel za spolzgadovskim omizjem, poleg nje pa je bilo nekaj praznih mest, ki so kar čakala da jih nekdo zasede. neslišno je zavzdihnila, z roko počasi segla proti lasem, jih osvobodila iz tesne fige ter nekoliko zmršila z roko, nato pa pustila da so delno zakrili njen obraz. vedela je, da to ne bo v ravno v veliko pomoč, vendar pa je bilo vseeno boljše kot nič.

seveda se je zgodilo natanko tako kot je predvidela; ko so tuji učenci končno prišli se je skupina durmstrangovcev namestila direktno poleg nje. tako je na njeni desni strani sedelo svetlolaso dekle, za katerega je imela vic močan občutek, da ga od nekod pozna. previdno je poškilila skozi zaveso svojih las in ko so njeni možgani dojeli kaj vidijo ji je srce ponorelo, celotno telo pa je zajela panika. prekleto, je pomislila. se mi samo zdi ali pa me slaba karma resnično obožuje?

victoria si je postregla s skodelico čokoladnega sladoleda oblitega s smetano ter potresenega z mrvicami in majhno čašo vanilijevega pudinga. navadno si je na veliki pojedini dala duška - hrana je bila okusna, poleg tega pa se je z dejstvom da je poletnih počitnic konec, lažje ubadala s polnim želodcem. tokrat pa sta ji prihod durmstrangovcev in bližina svetlolasega dekleta pobrala ves tek, zato je vase spravila le nekaj omejenih grižljajev, pri čemer je seveda pazila, da je imela obraz ves čas obrnjen čimbolj proč od svojih novih sosedov. kar pa se na žalost ni izkazalo za pretirano uspešno potezo, svetlolaska, sapphire - prepričana je bila da je to njeno ime - jo je namreč ogovorila in tisto kar je imela povedati ji ni bilo niti najmanj všeč. kljub temu se ji je po sekundi začetne panike uspelo zbrati in glavo je obrnila proti dekletu. z očmi je ocenjujoče zdrsela po njeni postavi in obrazu, ter čisto mimogrede pomislila na to kako se njeni sumi, da bo saph zrasla v precejšnjo lepotico uresničili. zaboga had, zberi se! si je ukazala, takoj ko je ugotovila za kakšno neumnost je porabila desetinko časa, ki bi jo drugače lahko izkoristila za to, da bi se domislila neke pametne pripombe. "mogoče." je končno rekla in se rahlo namrščila, tako da je bilo videti kot da napeto razmišlja. "okoliščine v katerih bi se lahko srečali bi morale biti definitivno nekaj posebnega. si bila že kdaj prej v veliki britaniji? in ne, nikoli nisem bila na tvoji šoli. navsezadnje še anglije nisem nikoli zapustila." njen glas je bil tako hladen, da je kar rezal v kosti in močno je upala, da bo dekle to odvrnilo od nadaljnega drezanja. glede na tisto malo, kar je vedela o sapphire je v to nekoliko dvomila. glavo je obrnila nazaj k svoji sladici, z žlico zajela košček ter si ga nesla v usta. kljub temu, da ji je šlo ob tem na bruhanje, je vedela da bo vsak ki jo bo v tem trenutku pogledal, opazil le brezbrižno dekle kakršno je vedno bila.