hodnik v 3. nadstropju

@tagged to michail vasilyev

Po hodniku se je razlegel glasen smeh deklet, ki so ravnokar obdelale dogodek v veliki dvorani. tam se je razvil pravi dvoboj med dvema spolzgadovcema, ki sta očitno merila moči, kateri je boljši. dvoboj se je končal tako, da sta oba negibno obležala na tleh. profesorica spreminjanja oblike je kmalu pritekla k njima in ju spravila v šolsko ambulatno, kjer sedaj okrevata. dogodek je bil smešen, kljub tragičnemu koncu, še vedno pa se ni vedelo, kaj je bil zares dejanski povod za tale dvoboj. kakorkoli, natalie se je od gruče deklet kmalu poslovila, saj je imela še kar nekaj opravkov v zvezi s šolo. profesorji niso popuščali niti na začetku šolskega leta in natalie pač ne bi bila natalie če si ne bi celotne naloge pustila za na konec. tako bo morala dan preživeti v skupni sobi gryfondoma, namesto da bi skupaj s prijatelji lovila zadnje jesenske sončne žarke.

zavila je okoli vogala, ter se znašla na hodniku tretjega nadstropja. bila je globoko zatopljena v mislih, rahlo obupana nad kupom nalog, ki jih zagotovo ne bo uspela narediti v celoti. ampak natalie v resnici ni še niti ene naloge naredila kompletno, zato je upala, da bo to šolsko leto drugačno in se tako spravila v red. ampak očitno se je motila in kar ni mogla izstopiti iz svoje kože. ob tej misli, se ji je na obrazu pojavil nasmešek, v naslednjem trenutku pa se je sunkovito ustavila, ter se premaknila za korak nazaj. pred njo se je namreč pojavil mladenič in ni dosti manjkalo, pa bi se zaletela. pred njo pa ni stal nihče drug kot sam michail. "Saj že vem kaj boš dejal - pazi malo kod hodiš." je prva spregovorila, ter pri tem oponašala njegov glas. z njim je bila natalie povezana s prav posrečenim dogodkom, ko se je med njima odvil dvoboj pri predmetu obrambe pred mračnimi silami. natalie ga je pri tem porazila, kar je michailu šlo očitno precej v nos. "si si že opomogel od tistega prav nesrečnega poraza, ko te je premagalo dekle?" je na koncu še podražila, saj se je ob vsemu kar precej dobro zabavala.

@tagged to michail vasilyev

ob njegovem odgovoru je dvignila obrvi in še malo je manjkalo, pa bi se začela smejati. ampak je nasmeh pridno zadržala, čeprav so jo v trebuhu že stresali krči. "a tako? bolj te poznam, kot ti samega sebe?" se mu je posmehnila ter še bolj dvignila obrvi. natalie je bila pač takšna osebica, ki je rada izzivala na vsakem koraku. rada je dražila ljudi in se jim posmehovala, ampak seveda samo tistim, ki si to zaslužijo. in njuni skupni trenutki ob porazu na tistem dvoboju so bili naravnost neponovljivi. videla je, kako ga jezi njena zmaga, natalie pa je v tem uživala, saj mu je tako dala vedeti, da ni popoln. kdor visoko leta, nizko pade. zdelo se je, kot da bo michail odkorakal stran, a v zadnjem trenutku se je zopet zasukal in natalie se je zmagovalno nasmehnila. "ne, zares ni ničesar za preboleti, razen tega, da si imel po porazu povešen nos skoraj do tal." mu je odvrnila, ter se pri tem namuznila. ob njegovih naslednjih besedah si je prste položila na ustnice, ter se delala kot da nekaj zelo močno premišljuje, čeprav tu zares ni bilo veliko za misliti. "le kako si vedel? tako zelo si mi všeč, da se ti preprosto ne morem upreti." mu je zajezikala nazaj in pri tem zavila z očmi. no, saj privlačen je bil, ampak da se mu ni morala upreti, to ne bo držalo. šel ji je tako zelo na živce, da bi ga najraje zbrcala v zadnjo plat in ga vrgla skozi okno. no, saj pa si je bil sam kriv glede na to, kako burno je odreagiral na to, da ga je porazila ženska. očitno fant ni prenesel poraza. ampak morala si je priznati, da tudi sama ni prenesla poraza, zato bi ob takem dogodku verjetno enako odreagirala, sploh če bi bil zmagovalec tako zelo domišljav, kot fant pred njo. "zares si zategnjen." je na koncu še dodala, ter prekrižala roke na prsih. z njene strani tu ni bilo več nič za dodati.