lenora mills

mlada profesorica zgodovine čarovništva se je rodila staršema, ki žal nista bila čarovnika. nenapovedano 'drugačno' vedenje hčerke ju je naravnost presenetilo, in prišli so tisti trenutki, ko sta rekla, da deklica ni normalna in ne sodi v družino - temu so sledili mnogi prepiri med hčerko in starši. lenora je začela obiskovati bradavičarko, kjer pa je pristala v samem drznvraanu, čeprav je imela pomisleke, da bo njen dom gryfondom. šolo je končala kot uspešna učenka, temu pa je sledila selitev od staršev, ki je niso najbolj marali, saj je bila zanje navadna coprnica. zato se je deklica iz velike britanije preselila naravnost v avstralijo, ki naj bi bila celina uspehov, predvsem zaradi veliko razvitosti. ''po končanem šolanju sem se preselila v avstralijo. tam sem se sama učila zgodovine čarovništva, da me je kmalu moje znanje poneslo na bradavičarko, kjer sem ta čudoviti predmet kmalu začela poučevati. s starši več nisem imela stikov, saj me nanje niso vezali lepi spomini. vendar se mi zdi, da sem bila na bradavičarki zaželjena. sama sem je bila željena, saj se mi je zdelo, da tja spadam.'' in res je. na mestu profesorice se je dobro ustalila. ''tisti prvi dan sem se najprej samo ozrla po prvem prostoru, ki sem ga zazrla: veličasten hodnik, ki me je pospremil vse do mojega majhnega kabineta, kjer sem od takrat naprej prebivala. svetla sobica, katere okna krasijo oranžne zavese. ko stopiš v sobo, najprej na sredi opaziš pisalno mizo iz hrasta, ki se na svetlobi prav sveti. na mizi je vedno manjši lonec s peresi, v mizo pa je vgrajen manjši predal, kjer so zloženi kupi pergamenta še danes. posteljo sem si vedno pričarala s posebnim urokom, da me čez dan ni motila. takrat je bil v kabinetu le udoben, usnjen kavč smetanaste barve, ob njem pa je stala skromna steklena mizica, kjer je 'prebivala' manjša roža, ki sem jo hranila v rdečem loncu vse od malih nog. posebni uroki so jo zaščitili, da je ostala takšna kot je - ni se spremenila od trenutka, ko je 'sprejela' urok.''
po naravi je lenora vedno nasmejana oseba. prav duhovita ženska, bi lahko rekli. do zgodovine o čarovništvu goji veliko mero ljubezni, ki jo lahko prepoznamo že ob samih učnih urah, ki so nadvse prijetne, mirne, ter učenci veliko odnesejo. mnogokrat pove kakšno 'umazano' skrivnost zgodovine, da učence nasmeji in jim pokaže, da zgodovina niso same letnice in datumi, temveč se v predmetu skriva ogromno zanimivosti in skrivnosti. ''naravnost fascinanten predmet! obožujem ga, sploh pa zgodbe, ki jih pripovedujem učencem. saj veste, zgodovina je dolga zgodba, ki se nikoli ne konča.'' je še sama povedala o predmetu.
in lenorin izgled? vsaj večina učencev, če ne tudi učiteljev, bi jo opisala kot lepotica na vrhu. spet drugi iz ljubosumja pravijo, da je čudna, a moramo spoštovati mnenje vsakega. po bradavičarki se vedno sprehaja v prijetnih oblekicah ali pa v krilih, nad njimi pa je majica, ki se ujema z barvami. pri pouku vedno nosi dolg, črn plašč, ki ponazarja njo kot profesorico.
zelo rada krajša svoj dolgčas v prijetnih pogovorih z učenci. najpogosteje jih sama povabi, da jim svetuje ali pa se le pogovarja o splošnih zadevah. res bi lahko rekli, da je ob enem še šolska psihologinja, saj učencem vedno priskoči na pomoč v stiski.