Sienna Avalon Hall

Video dnevnik, dne 19.12., Sienna: ''Končno me je vse skupaj pripravilo, da pritisnem gumb, te zdelane kamere in se razgovorim svoji zgodovini in svojem življenju. Danes je bil grozen dan. Še en, na bradavičarki, čeprav naravnost obožujem akademijo, si vse bolj želim biti le navadno dekle, najstnica, katero bolj skrbijo kaj bo obula in oblekla kot pa s katerim urokom se bo ubadala. S sošolci se ne razumem več, sem kot izloček v družbi. Vseh pet let, sem bila popularna, kje sem sedaj? Na samem dnu. Vem, vem..Vsi so mi pravili, da se oblačim izzivalno in včasih neumno in neprimerno, saj se tudi sestri, a vseeno, sama mislim , da sem šla predaleč, sedaj pa sedim na postelji v črnih hlačah in oprijeti črni majici, z globokim izrezom in črni jopici, z vzorcem svojega doma. V svojo družino štejem le očeta, in sestri, Rosemarie in Rea. Mama je zame pozabljena, od dne ko nas je zapustila, čeprav sem prejokala veliko noči, je zdaj le bled spomin. Kljub temu globoko v meni še vedno tli upanje, da se bova nekoč srečali, da bi bili spet srečna družinica, a to iskrico vztrajno zatiram in jo gasim z izrečenimi besedami, ki so letele iz njenih ust nekaj let nazaj. Domov se ne vračam več rada, seveda imam očeta rada neskončno, a tam se počutim tujo, in ne vem kam bi se dala, čeprav imam največjo sobo. Oh, pogrešam dni, ko sem se brezskrbno smejala in opravljala s prijatelji. Sedaj je moja glava dvignjena visoko v zraku a sovražim poglede, ki se upirajo name. Oh, saj res…Bil je sončen dan. Skupaj smo sedeli na terasi, doma, med počitnicami, mislim da sem bila prvi, mogoče drugi letnik. Gospa Hall -nikoli več, ne bo deležna naziva 'mama'-'' Svetlolaska je pomignila z rameni in pogledala stran, ''je oddrvela noter po solato, nekaj časa je ni bilo, stala sem na pragu, ko je pridrvela mimo mene, kot pobesnel vihar, in kričala in kričala, da nas nikoli več noče videti, pol besed ni slišala, a na koncu, kar jo je najbolj prizadelo, da se nikoli več ne vrne. In se ni. Več mesecev, že ko sem bila v šoli z nikomur nisem spregovorila besede, nikogar nisem pogledala. Oče nas je držal na kratko, če se lahko tako izrazim.'' Oči so se ji orosile, a hitro je pomežiknila in se zazrla v kamero ter si popravila pričesko. ''Skoraj ves čas smo preživele noter, ob njem, pogovarjali smo se, smejali, a vseeno nobeni od nas to ni bilo dovolj. Zato smo v šoli…no..Saj veste. Izzivalne? Pocestnice? –kot rečejo bunkelji-? Da, očitno. A komu mar? Očitno meni. Čeprav bi se v trenutku spravila na vrh družbene lestvice, sem pomirjena, ko tako sedim izobčena v sobi in nihče se ne zmeni več zame. Oh, dovolj. Ja..'' Roko je stegnila in slišal se je mehek pritisk gumba, ko je kamera ugasnila. Bila je darilo očeta, ko je bila še majhna, in še vedno jo uporablja. Oče je nekaj časa delal v bunkeljskem trgovstvu, a naveličal se je, to ni bilo zanj, za njih. Vsi po vrsti prezirajo bunkelje, čeprav ni pravega razloga zato, vseeno jim je bolj lagodno v družbi enakih kot so oni, posebnih, močnejših.
Video dnevnik, dne 2.3., Sienna: ''Pa sem spet tu. Ko sem pregledovala, svoje predale sem našla zbirko kaset, in se spomnila svojega zadnjega posnetka. Kot je videti, mi ni bilo dovolj sedeti na kavču v svojem domu, požvižgam se na opravljive poglede. Čeprav imam kdaj občutek, da sem izgubila svoj ponos, se ne nameravam vrniti v stare tirnice, tiste, ko sem bila zamorjena. To je zame. Spet sem na samem vrhu. Mislim, da je to moj zadnji video. Mogoče se še kdaj vidimo. Sedaj pa gredo vse kasete v škatlo, zapečatene.''
Video zapis, 17.8, John: ''Res, jaz? Resno? Oh, no, prav.'' Temnolasec je pogledal stran in se zamislil potem pa se zresnil in pogledal v kamero. ''Sia nikoli ni bila navadno dekle, vedno je bila posebna. Ne vem zakaj, mogoče ne poznam njenih najglobjih skrivnosti, mogoče jih, a vedno je bila čudno dekle. Čeprav ni zlobna ali no..Je sikajočih besed in brez dlake na jeziku. Nikoli se ne zadrži, vedno ti pove, kaj jo na tebi moti, razneslo jo bo, če bo katero bedno opazko zadržala zase, kajne?'' Jo je karajoče pogledal. ''Spogleduje se s fanti, prav gotovo, nisem več toliko z njo kot poprej, sedaj jo vidim le med počitnicami, a že takrat jo moram vleči iz zagat. Le nadloga je, vam..Ti? povem..'' je nadaljeval, ter vprašujoče pogledal kamero. ''Čeprav jo imam rad, bi velikorat raje da bi bila tiho, kot da se spusti v prepir z vsakim dekletom, mogoče še kakšnim čudnim tipom, ki ga sreča, ali pa jo čudno pogleda. No, dosti kritiziranja. Ko jo spoznaš je pravi srček, saj veš kako pravijo, ne sodi knjige po platnicah, čeprav prav to Sia počne. Ko ji prirasteš k srcu, se ti odpre, in ti izpove vsako svoje čustvo, a do tja je trnova pot.'' Zaprl je usta in požrl cmok sline. ''Dosti?'' Proseče se je zazrl v njene oči. Prikimala je a še vedno ni ustavila kamere le zrla je vanj. ''Kaj je?'' Zarežal se je in jo postrani pogledal. Z zasanjanim pogledom je zlatolaska odkimala: ''Nič. Pozabi. Nimam zdaj časa še zate.'' Hladno mu je zasikala in se obrnila. ''Sem vam že povedal, da je hladna, ko njej zapaše, in preklemano vroča, ko jo v to prisiliš?'' Obrnila se je proti njemu ter zavila z očmi, in pritisnila gumb. ''Hvala.''

♥ MERCI BEAUCOUP, RUBY