kopalnica predstavnikov študentov

se mu je le zdelo ali se je res vedno premikal nekoliko lenobno, kakor da bi mu bilo popolnoma vseeno kaj se dogaja okoli njega? opazoval se je v ogledalu mimo katerega je šel ko je z brisačo, peno za britjem, kolonjsko in britvico počasi hodil proti kopalnicam predstavnikov študentov. všeč mu je bil ta privilegij, ki ga je imel kot 'glavni učenec' drznvraana: dajala mu je vsaj tisti kanček zasenosti, ki jo je pač lahko dobil. le kako da je ne bi? osem predstavnikov je bilo na bradavičarki in bilo bi prav neverjetno naključje, če bi se vsi na enkrat odločili uporabiti njihove prostore.
obesil se je na kljuko in odrinil težka železno-lesena vrata, ki so ločevala kopalniške prostore od hodnika. v trenutku je v njegove nosnoce udaril vonj po kloru in močnih zeliščih, ki so bila uporabljena za kolepi. prižgal je pipe in iz njih je začela vreti topla voda, ki je počasi a vztrajno napolnjevala veliko kad. ozrl se je po prostoru, nato pa stopil pred ogledalo in se pogladil po svojem licu. zares bi moral najti način, kako preprečiti bradi da bi kar naprej rasla, a zaenkrat ga še ni poznal. železna britvica se je zalesketala v njegovih rokah.
moral si je priznati, da je bil njegov oče dober samo za eno svtar: vedno je imel popolno kolonjsko. da, ravno to vodico po britju, katere svež vonj je sedaj obdajal akiva. njegovi prsti so nezavedno zatavali k njegovemu obrazu. mehko kot dojenčkova ritka, je pomislil več kot ironično. prostor je postajal vedno bolj soparen in lahko bi rekli, da se je težko videlo iz enega kota v drugega. akivove oči so v njem ločevale le sloke obrise predmetov, ki so bili ob njegoem prihodu natančno izrisani. znebil se je srajce in ravno ko se je želel lotiti še hlač, je zaslišal znan zvok. nekdo je odpiral vrata. na drugi strani sobe je zagledal sloko postavo in ni potreboval veliko časa, da jo je prepoznal. in da bi si zaželel da bi jo lahko preprosto porinil čez vrata nazaj na hladen hodnik. ali pa jo popolnoma slekel in... ne. akiva, ne. prekleto. "karou. kakšen tih prihod. presenetljivo."

"da. po navadi prihrumiš v prostor kakor torando. če ne bi nase zlila pol litra parfuma sploh ne bi vedel da si vstopila," je rekel in jo premeril s pogledom. najbrž je tudi sama vedela da je te besede izgovoril le iz tega razloga da bi ji šel še malo bolj na živce - če je bilo to seveda možno. in njen parfum... ne bi ga motilo, če bi ga bilo še več, moral je priznati da je imela punca dober okus. "in če ne bi tako pridišala v prostor bi lahko mirno opazovala moje pomembno delo," je še pomenljivo dodal in skomignil z rameni. bilo je res, in če je karou mislila da je še nikoli ni vedel izmuzniti se v kopalnico, ki je bila sicer rezervirana za predstavnike se je pošteno motila. "pravila ti niso ravno všeč, kajne? da navadni učenci ne smte hoditi v tole kopalnico?" je rekel kakor da bi jo želel preizkusiti. ideti, če mu bo lahko odgovarjala nazaj. ne, takega akive najbrž ni bila navajena, razvezal se mu je jezik in bil je pripravljen na besedne spopade z njo (mogoče pa tudi na telesne, saj ne bi imel nič proti če bi končala na tleh - v kakršnem koli položaju že). in nekaj mu je dajalo vedeti da tale deklina ni 'navadna' oziroma o sebi definitivno nima takega mnenja. vedno je bila najbolj glasna, edno je ta zvok ki je prihajal od nje vzbudil kar nekaj pozornosti. bila je tista ki je med kosilom v veliki dorani zabavala spolzgadovsko omizje in drznil bi si reči, da je nekako iskala pozornost, se dokler v njeno družbo ni vstopil on. zdelo se mu je, da ga je kačja lepotica resnično sovražila - a komu mar za to? akivu že ne. "kaj za vraga sploh počneš tukaj?" je vprašal kakor da ga v resnici sploh ne zanima ter jo pogledal s privzdignjenimi obrvmi.